Barbara Rajgelj – 16. do 22. julij 2012
Posted on 24. Jul, 2012 by B.R. in 07. Barbara Rajgelj, open.dnevnik
Barbara Rajgelj se večkrat na dan odloči, da ne bo tako zelo kritična, ker ve, da se pri svojih ugotovitvah, ocenah in sodbah lahko moti, pa tudi, da ji to lahko škoduje…, a ne more iz svoje kože.
Ponedeljek 16.7.2012
Med popravljanjem izpitov – z rezultati že spet zamujam, a odkar sem zaradi nestrinanja z mešetarskim načinom izbire vodstva FDV izstopila iz senata, zamujam samo še kakšen dan, dva – gledam pogovor na HTV s hrvaškimi fiziki o CERN-u in hrvaški znanosti in znanstvenikih v tem in drugih projektih. Vseh podrobnosti fizike najmanjšega in fizike največjega sicer ne razumem, a poskušam izluščiti univerzalije. Ena takšnih je odgovor edine ženske v omizju. Na več kot predvidljivo vprašanje voditeljice: »Povejte nam, dr. Dijana Domisi Prester, koliko žensk pa sploh je med znanstvenicami!«, s pol stavka odgovori, da jih je vedno več in da se počutijo enakopravne. Potem odgovori na vprašanje, ki si ga zastavil kar sama, saj ve, da je na pogovor vabljena v funkciji zastopanja spola, in si bo mora smiselna vprašanja postaviti kar sama. Pravi, da bi rada izpostavila, da je res kompleksne probleme mogoče rešiti le s sodelovanjem in ne s tekmovanjem. In da to velja tudi za družbene probleme. In da se vedno več skupin znanstvenikov odloča, da se pri objavah navajajo po abecedi, ker ne želijo neenakopravnosti in vrtenja okrog tega, kdo bo napisan kot prvi avtor, in vrtenja okroga tega prvega avtorja. Všeč mi je.
Potem dr. Veso Brigljević v razpravi o pomenu temeljnih raziskav poudari, da je za družbo nemerljivega pomena, da se ljudje ukvarjajo s problemi, ki se zdijo nerešljivi in jih še nihče nikjer ni rešil. Všeč mi je tudi on. Oddajo si lahko ogledate na temle naslovu, a morate najti tisto z dne 16.7.2012.
Škoda res, da slovenske televizije ne premorejo ene takšne oddaje. Na glasovanje dajem predlog: tretji program bi bilo nujno preoblikovati iz parlamentarnega v razvojni program: v prostor za pogovore o znanosti, družbenih alternativah, družbenih manjšinah, podjetništvu, okoljskih nevarnostih, razlagah pravnih pravil in sistema itd., njegov glavni urednik pa bi moral postati dr. Sašo Dolenc, odgovorni urednik http://www.kvarkadabra.net/. Naj mi gospa poslanka oprosti, ampak ravno ta teden je na televiziji imela enourni pogovor samo zato, ker je poslanka: kaj ima ga. Janja Klasinc povedati takšnega, kar bi lahko komu dalo misliti. Pač spomini na beograjska leta, opravičevanje prestopa v drugo stranko, težave bivših poslancev pri iskanju službe itd. Naš prostor je do grla zabit z utrujenim in nenovim. V medijih je veliko govora o tem, da je treba najti nove teme in obraze, a novinarjem in urednikom pri iskanju manjka širina, pri izbiri pa pogum. Seznam Mladininih intervjuvancev pove veliko. Manjkata le še Mencinger in Repe.
Torek 17.7.2012
Dopoldne končam s popravljanjem izpitov, popoldne začnem z branjem člankov o omejeni odgovornosti, ki naj bi bila po eni strani za delovanje kapitalizma pomembnejši izum kot parni stroj, saj omogoča zbiranje neomejenih količin kapitala, ki ga investitorji v podjetja nikoli ne bi vložili, če bi bili osebno odgovorni za njihov propad, po drugi strani pa je eden od krivcev za trenutno krizo in eden najbolj spornih pravnih institutov, ki si jih je kapitalizem zamislil: družbeniki lahko preko svojega podjetja postanejo neskončno bogati, niso pa neskončno odgovorni za dolgove svojega poslovanja. No, to me bo zanimalo preostanek poletja, ki ga je že skoraj konec.
Sreda 18.7.2012
Zjutraj končam prispevek za Priročnik o posvojitvah za socialne delavke in delavce. Sem še kar zadovoljna, čeprav za nadaljnje raziskovanje ostajata odprti zlasti dve vprašanji, ki jima nisem prišla do dna: ali ima otrok, ki je bil posvojen, pravico do podatkov o svojih bioloških starših, in ali je primerno upoštevati željo bioloških staršev o tem, h komu naj bo otrok posvojen. Glede prvega predpostavljam, da je pravica do poznavanja biološkega izvora močnejša od pravice do ostati anonimen, glede drugega ne predpostavljam nič, ker sem še zelo na začetku. Po eni strani je biološkim staršem potrebno priznati možnost soodločanja o usodi svojih otrok (če imajo biološki starši, pri katerih otroci živijo, skorajda neomejeno pravico odločanja o prihodnosti svojih otrok, zakaj biološki starši, ki dajo otroka v posvojitev, ne bi imeli možnosti nanjo vsaj delno vplivati). Po drugi strani je primarno načelo družinskega prava najboljša otrokova korist – otrok ni stvar, na kateri bi kdorkoli imel lastninsko pravico, zato bi socialne delavce in delavke pri iskanju nove družine morala voditi izključno dobrobit otroka. Hm…
Ob enajstih se odpeljem na srečanje mladih evropskih socialistov v Savudrijo. Imajo številne delavnice, seminarje in predavanja na različne teme. Povabijo me na pogovor o položaju GLBT populacije v Evropi. Zelo zanimiv pogovor z mladimi ljudmi iz vse Evrope v svoji glavi kljub vsemu zaključim z mislijo: »Koliko ceglov in ploščic bi lahko položili za svoja in tuja stanovanja, če bi se takole družili na kakšnem delovnem taboru, kjer bi se o položaju gejev in lezbijk pogovarjali ob šajtrgi in škripcu«. Ne morem mimo tega, da me ležernost in reševanje sveta ob pivu v senci borovcev, ne bi spomnili na to, da se materija iz točke A v točko B premakne le, če jo premakneš. In ti mladi ljudje in njihovi sodobniki se v glavnem pritožujejo, ker se materija še ni premaknila sama od sebe, ne ker bi bilo materije preveč. Res sem malo konservativna. Iz Krope pač.
Četrtek 19.7.2012
Napišem blog za delo.si Podjetja tudi delavcem, v katerega vpeljem nekaj teorije o naravi gospodarskih družb. Mi je Andreja zadnjič rekla, da me v blogih iz strokovnega zanaša v moraliziranje in da ko enkrat zaideš na njihov teren, si fertik. Se strinjam. Začasno. Zato sem v tekst o protestu malega aparatčika iz velikega podjetja vpletla še malo teorije. Nič lažjega, dvakrat zapišeš kaj o konceptu, vsaj enkrat uporabiš besedo teoretsko, vneseš dve referenci na že koga, citiraš točno določen odstavek točno določenega zakonskega člena in tekst je verodostojen.
Popoldne prvič spoznam Valerijo, brala sem veliko njenih tekstov o UTD. Zelo zelo zanimiva sogovornica. Pove mi, da je pisala tudi o skrajševanju delovnega časa. Takoj ko pridem domov preberem članek. Odličen. Ker zgodba o tem, da bomo čez noč uspeli namnožiti količino razpoložljivega dela, je pesek v oči. Edina realna kratkoročna možnost za dvig zaposlenosti mladih, ki ne bi obremenjevala državnega proračuna je, da se že zaposleni delu svojega dela in s tem povezanega dohodka enostavno odpovemo. Zlasti uradniški del javnega sektorja, ki je relativno dobro plačan, bi moral iti na 6 ali 7-urni delavnik, plače bi se temu primerno morale znižati, tako nastale delovne ure pa bi omogočile delo mladim ljudem. In mi starčki bi končo lahko opleli in zalili vrt, razmislili o popoldanskem kmečkem turizmu ali oddajanju sob, medsosedki pomoči, preureditvi krajevne skupnosti v kulturno skupnost itd. Spet se spomnim, kako sem pred kratkim poslušalstvo na enem od levičarskih zborov spravila v zadrego, ko sem na koncu debate o prihodnosti Slovenije rekla, da se bo vsak moral odpovedati delčku lastnega udobja. Samo Tine Stanovnik mi je na koncu prišepnil, da se tudi njemu to zdi nujno. Da je zaposlenost izjemno pomembna, saj ljudi ohranja aktivne in ustvarjalne, povečuje kohezivnost in zadovoljstvo med ljudmi, zmanjšuje socialne transferje in razlike. Kako šele bi jih spravila v zadrego, če bi rekla, da se mi zdi, da penzije v višini 2000 EUR nimaš za kaj porabiti in je zato previsoka. No, seveda ni previsoka, če moraš z njo preživljati celo plejado brezposlenih potomcev. In tako naokrog v krog.
Petek 20.7.2012
Že navsezgodaj kreg glede posnetka predsednikove podpore DJ Umeku, ki ga kolegica Nina da na facebook. Joj, ne morem se zadržati, da ne bi pod njen post: »Moj precednik je jack,« napisala, »Tvoj precednik je politik, ki je brihten, pa očitno ma tudi brihtne svetovalce. To je pač nizki volilni štart na politično pasivno mladino. No, niso pa toliko brihtni, da bi bili v tem tudi prepričljivi. Lepo te prosim: pred zastavo, knjigami in zategnjeno kravato. Dej, a lahko poltika pusti vsaj malo prostora za dihat. Pa oprosti, da ti serjem po wallu. J« Zelo se razjezi in očita negativizem. Jaz pa Danila preprosto ne sestavim v verodostojno celoto: pred dvema letoma je v nagovoru na prvi šolski dan otroke svaril pred skušnjavami novih medijev in virualne komunikacije ter glorificiral pristen (!?!) človeški stik, danes pa sedi pred ekranom spletne strani DJ Mag (http://www.djmag.com/) in glasuje za lestvico top 100 DJev, na katero btw lani ni bila uvrščena niti ena ženska. Ampak saj tudi on ni ženska, zakaj bi ga potem to motilo. Sploh pa mi gre na živce celotna zasnova politike, ki se non-stop šlepa na mainstream in ne odpre niti ene nove teme. Podpre samo tisto, kar je dovolj požvečeno, da ni več nevarno za zlomiti si kakšen zob, a ne preveč požvečeno, da zgleda »Joj, kako je naš predsednik moderen«. Danilu bom verjela, ko bo v zvezi z mladimi podprl kaj, kar si želijo: naj podpre ustanovitev nacionalnega elektronskega radia. Če je car, bo to naredu.
Sobota 20.7.2012
Grem v Novigrad k dvema prijateljicama, ki imata super štiriletnico Tajo. Med hiškami takoj najde prijateljice in dirka po naselju se lahko začne. Vsaka s svojim plišastim kužkom. Taja svojega primenuje iz kužek Kužek v kužek Sabrina. Precej nerokersko, zato vprašam Nadjo, če otrok kdaj naredi ali reče tudi kaj takega, da ti je bruka. Da pomisliš, jooooj, a smo te tako učili. Kužek je lahko Bono ali pa Nick, ne pa Sabrina.
Nadja pravi, da to ne, da te pa autira večkrat v enem dnevu, kot se kakšen aktivist autira v celem življenju. Še preden pomislim, da malo pretirava, je gruča punčk že na stopnicah in prosijo, če si lahko malo ogledajo našo hiško. In ko stojijo v dnevni sobi najstarejša od njih vpraša Nadjo: »Katera od vas treh je pa mami od Taje?« Ko dobi odgovor, je videti popolnoma pomirjena in zadovoljna. Roži je zasadila korenino in to je vse, kar rabi.
* Imena prijateljic in male punčke so spremenjana.
Nedelja 22.7.2012
Na poti z morja grem tankat na OMV.


AZ
Jul 24th, 2012
Precednik pravi: “Where there is disagreement, we need harmony,” Thatcher je po prvi volilni zmagi citirala sv. Frančiška Asiškega: “Where there is discord, may we bring harmony …”. (medverski dialog press)
maruška
Jul 27th, 2012
Všeč mi je. Za začetek tvoj dnevnik. Všeč mi je tudi, da ne moreš iz svoje kože. Da znaš s konstruktivnmi predlogi it dlje od golega prepoznavanja problemov (kam oddam glas za tvoj programski predlog?
. Da daš človeku mislit. Tudi to, da vidiš skozi našega precednika… Predvsem pa mi je všeč, da se ne vdajaš. Vso srečo in veliko uspehov še naprej!!!
M.
p.s. Ampak da gres na poti z morja tankat na OMV? C, c, c…