Literarni večer in pogovor s pesnico Edito Kranjc (video)
Posted on 23. Mar, 2010 by B.R. in odprta.knjiga
open.mlado.pero – Literarni večer in pogovor s pesnico Edito Kranjc from nina hudej on Vimeo.
V sklopu literarnih dogodkov open.mlado.pero se nam je na literarnem večeru z naslovom Jin-Jang predstavila mlada pesnica Edita Krajnc, večer pa je povezoval Matic Stocca.
Edita Kranjc o sebi:
Rojena 04. septembra 1984, v Mariboru, kamor se je iz spodnje Kungote preselila celotna družina, ko mi je bilo šest let, tako da sem tudi osnovno šolo obiskovala v Mariboru. Ker sem izhajala iz podeželja, kjer sem kot otrok torej bila zelo zbližana z naravo, sem v mestu pogrešala ta stik in sem se tako na razredni stopnji po pouku rada zaprla v svojo sobo ter brala knjige ali pa brskala za njimi v pionirski ali šolski knjižnici. Brati in pisati me je namreč naučila sestra, že pri treh letih. Menim, da sem torej prej znala tekoče brati in pisati kot pa govoriti, kar se morda kaže še danes.
V osnovni šoli sem nato imela zelo veliko interesov – navdušena sem bila nad odbojko in ritmično gimnastiko, kar sem kratek čas tudi trenirala, privlačila me je tudi umetnost in predvsem jeziki, tako sem od petega razreda naprej redno sodelovala na tekmovanjih Pilove Vesele šole in jezikovnih tekmovanjih. Ker sem že v prvem razredu pričela pisati razne zgodbice in pesmice, sem s vstopom na predmetno stopnjo zelo rada pomagala tudi šolski knjižničarki pri delu, želela pridružiti dramskemu krožku, kot moja sestra pred menoj, a je bilo število udeležencev zmeraj že preveliko in sem tako bila potem dejavna predvsem na področju računalništva in hortikulture.
Po končani osnovni šoli sem se vpisala na srednjo šolo za gostinstvo in turizem Maribor, smer gostinski tehnik, kjer sem, razen, da sem izboljšala svoje komunikacijske sposobnosti ter pridobila zelo veliko praktičnega znanja, prav tako sodelovala tudi na projektu Mladi za napredek Maribora, pa tudi v raznih jezikovnih in literarnih tekmovanjih. V zadnjem letniku sem v sodelovanju s šolsko knjižničarko ter psihologinjo, tudi zbirala in urejala prispevke za šolsko glasilo. Po končani srednji šoli sem se vpisala na maturitetni tečaj, saj je, razen knjig in pisanja, moja velika želja bila (in še je) tudi poučevanje. Po uspešno opravljenem tečaju sem se vpisala na Pedagoško fakulteto Maribor, smer Slovenski in angleški jezik s književnostjo, ki sem ga pa zaradi zasebnih in zdravstvenih razlogov kasneje prekinila. Tako sem se, ob raznih honorarnih delih, ki so mi prinašala veliko zadovoljstva in življenjskih izkušenj, v prostem času predvsem posvečala svoji največji ljubezni: knjigam in pisanju, kar počnem še dandanes. Svoja dela pošiljam na razne literarne natečaje in nekako polagam svojo vero v to, da se bo enkrat v prihodnosti uvedel tudi študij umetnosti na temo kako izraziti sebe in postati pisatelj, ter da mi bo uspelo izdati svojo knjigo.
Navdih
iz dneva v dan me bičate s svojimi sodbami
križate s posmehom
ubijate z zaprtimi srci očmi in ušesi
vsakič znova umrem
in vsakič znova se rodim zaradi vaše namišljene ljubezni
padam vedno znova
vse dokler obstaja kdo ki mu telo gori od Strasti
in ne srce v Ljubezni
zato bežim se skrivam v osami
a pobegniti ne morem
težka namreč je pot odločitev
sprejeta v Večnosti
večno življenje umreti vedno znova
venomer prehajati nikdar izginiti
nikdar postati
namen je namreč vedno znova naleteti na zaprta vrata srca jih odpirati
dokler ne bomo vsi ponovno Eno združeno Večno
seme Večnosti je posejano v naših srcih in na nas je da vzklije
dovoliti je treba izviru Večne vode solz da ga zaliva
Ognjenemu soncu navideznih drugih da ga greje
Zemlji – telesu da ga hrani Vetru da ga boža oblikuje
da se razcveti v vsej svoji čudovitosti
zmeraj sem tukaj v svojem templju čakam
da se najdem pogledam v ogledalo spoznam
zakaj v svojem ponosu in strahu ne želimo stopiti v tempelj samih sebe
in se nositi kot ogenj v svojem srcu radodarno razdajajoč sebe – sebi
Cafe Open, literarni večer, 24.3.2010.